Pustmo okoljiščine okusu in veščine veščam.
Vprašanje je (za foro):
kok odsto je tale ((m/h)ouse made) banner Web 2.0?
Itak sem ga pa od testnega posta do tega trenutka že 5x spremenu.
(Don't sweat! The technic!) Samo za vas, super šalabajzerstvo.
Izpopolnjevanja znanja poleg dobrega kosila, lahko prinese tudi nekaj znanega znanja. No, saj (ne? da!) bi se podhvalil, ampak tale (poko-silni) meditativni sebe(s)lik, je pa nastajal (max. 10 min), pač med tistim, v bistvu največ vrednim delom preddavanja, ki nam je odstiral še nespoznana področja in bil kot tak tudi med koristnejšemi. Klasično jebivetrstvo, še dobro, da mi je bil sluh v (v) etru. Sej lik mi ni ganztotal podoben, ampak bolj tako simboličističnostno.
Dobro podstavčje za pirček, se zazdi ("ma ta jepeg ni baš boder, pa btw tut blogger editor zahrošči tu pa sem, ampak je pa fanski"), sploh na sv. Patrika dan.
................................................................................
................................................................................
Adobe In-Design CS2, za chill!
................................................................................
Hej, kakšen bajen (nasprotno od: zajeban) dan. V službi, z laganim ritmom zmečemo materiale na vse strani. Minutka dremeža in drvim na Nemško se stečt. Do tam mi radio zarola Majdo Sepe: Srce je cigan. Če ne vrtim "the tape" (roots reggae + oldschool jungle), vexlam po frekvencah in vedno raje se ustavim na 1. programu, ko zaigrajo zimzelene melodije. Tudi zato, ker je današnji pop apn (ne apne), ostalo pa so "grejtis ejtis". Kdo b' si mislu takrat, ko smo rasli gor ob vseh tem, da se po dvajsetih letih airplay komadom, še vedno drži tako visoko. Logično, saj so zlata leta popa in Mtv revolucija, jako ožarčili možgane populaciji, ki ima danes od 25 pa vse do 75 (vsa aktivna, odprtouha populacija) + vsem mlajšim, ki so jim všeč odmevi dni in noči njihovih spočetij in sorodnih početij. No, in kar so '80 njim zdej, so bila Majda Sepe in vsi ostali meni takrat, v '80. In te premakne nekam tja...
Srce je cigan in tako jo zalaufam mišico proti Rojam. Med tekom opazujem ptice, v jato pevk se zaletavata sraki, kanja pa mirno čepi na mejniku, ter opreza za plenom.
Malo dalje ena od osnovnih celic klana Elke Strojan, uživaško nabira regrat. Tamalo razganja in glasno poje "eno ljubavno" v mobitel. Izgleda kot da je z nekom na liniji in ima vključen "speaker". Na kratko pozdravim in odletim do senčne meje. Dajem disciplino kičmi ob otroškem vrišču iz dvorišča skupnosti. Vrlo živo. Obrnem smer in se znova pozdravimo. Tamal je še pokovc, klasik s prevelikim dedovim klobukom, s spuščenimi krajci. Fotr nabira regrat do krvi, majka se smeje in z velikimi očmi gleda veselo. Pravjo da jim umetna gnojiva in insekticidi niso panika. Pohvalim situacijo. Zdravo, živjo, uživajte. Svobodni. (In zakaj tut dons nisi vzel fotiča, a čiča, les?)
In imel me je z njimi zapet "Proljeće na moje rame slječe, đurđevak ze-e-eee-leni", pa ga nažalost orjem le sam pri sebi. Zelena polja mlade pšenice in kukr-uza in sončni zahod ob spremljavi perjastih pjevačev, osvajačev, nakladačev. Čez dvi uri, nazadnje dojamem, "đurđev dan je", moja pa okopava babici vrt v Prekmurju.
........................................................
........................................................
Ena sončna od lani, za rajc.
........................................................
Sem se na polovici mešanga v Žmavcu, pridušu Vandaliju, kok da sem (mentalno in čustveno) neki otopel. Tsss. Pravi: "Razviji misli, razmišli, zabeleži kaj," naredi blog. Ja? Pa, kao pejt pod psevdonimom gor, če ti je bed. Ma ja? Face it!
Kožman,
Evo, to je blo en teden weg, dans, me je pa zagrabil, ker je bil dan tok čudovit, da je prinesel večer, ustvarjen za umsko ustvarjalne podvige*.
*(Podvig: telesna poškodba, kot posledica fizičnega obračuna, konflikta).
A ja, per, al kaj je že blo(g)? Dobro se je zalivat, 2 deci temno, deci navadno, laško, tradicionalno že od prve polovice devetdesetih, takrat v ArhivBaru, Prule. Idealno na deset stopinjah celzijevih. In vse ostalo, vsepovsod, iz sodov in vseh posod. Na zdravje.
Ja, pa srednjo šolo imam končano, krompjutr sajensiz, z muko (na izi). Ker je bila spomlad 1990 preveč lepa in je bilo mučno hormone zastajat, je bilo treba veliko izostajat in duško tlačit u spuško.
Aha, in tradicionalen mi postaja tudi nedeljski trip na hrib, u kompaniji z Natty Luckyjem. Pa za novoleto sem se odloču, da začnem spet kadit čike. Tok o men. Za enkrat mi dobro gre, zmerno napredujem. Pa si vzamem predah za predih. Tok o čikih.
V glavnem, pičiva medva proti Pohograjskim dolomitom, na S. Lovrenca, pa hitro dojameva, da tu ne, ker folx pa ja, alot. Uvidiva, lublanska lika, ki rada mir kalita, da tam spliffi raj niso (pa še včeraj sem se ruknu na strmine Grrrrmade, leve dojke od Šmarne gore. Ej ljudi, sončenje na ta stari zmaj rampi, čuj, pa ka si ti ja nor); zato prolong fahren.
In žefran evforično vscveteva (cveti), tako da okularji kričijo "o, kalurji," vendar sva brez fotoaparata, in ker na tak dan dobra fotka rada rata, si misliva "o, ne". Zdej pa pazi, ampak res v tem momentu, ganz takrat, v sredini ničesar, gleich tam, nama križa pot Aleš, IT, in "qwa pa ti," pa to in "aja fotič rabta, na vzem, boš jutri vrnu, pa pokazu kaj ti bo ratal." Hmm. Težko narest ...
Na evo zdej, pa vidi.
...................................................................................
Dalje! Urbano lublansko zna bit bolansko. Izčrpavajoče, pač.
Torej, bazične elemente, daj. Zemlja, posedena, cvetovi občudovani. Ogenj, piči iz neba, ka/olorije pašejo. Zrak, še bo pihalo, s ptiči pomenjeni (kok si majo ptički za povedat, in nad njimi krokar "Khra, khra", nad njim pa še kanja, na vzgoncu lasira teren.) Voda, pitna pita, ksiht opran. Prana, hrana vsepovsod.
...................................................................................
Severnik brije fresh preko bunkerjev. Orenk armirani, manjka jeklena kupola.
Čistina (brisani prostor), (zasut) jarek, pucaj Laha, pure MoH.
Za konec, pa še lokalna (gostilniška) znamenitost Žirov, a Ghost rider of the legendary Tomos Colibry.
To je on. Ceste na relaciji PolhovG., pa gor, pa dol v Gorenjo vas ter nazaj gor na Žirovski vrh pa dol v Žiri in dalje čez Rovte v Lahatc, so really rally in lokalnih 'tišašev po gmajn' nemalo. Pomahati v pozdrav, potišati z(a) njimi.
